Tkanina je izdelana s predelavo vlaken v prejo, ki se nato tka ali plete v ploščat material. Debelina, zasuk in razporeditev preje neposredno vplivajo na debelino, otip in mehkobo tkanine. Različne kombinacije naravnih in sintetičnih vlaken spremenijo tudi fizikalne lastnosti tkanine, kot so elastičnost, zračnost in odpornost proti obrabi.
Struktura tkanine vključuje vzorec tkanja ali pletenja. Tkanine uporabljajo prepleteno prejo osnove in votka za ustvarjanje ravnih, keper ali satenskih vezav; različne metode tkanja vplivajo na gostoto, moč in draperijo tkanine. Po drugi strani pa pletenine uporabljajo pletenje osnove ali votka, da ustvarijo mrežasto strukturo, kar daje tkanini večjo elastičnost in mehkobo. Te strukture določajo udobje in vzdržljivost tkanine med nošenjem in uporabo.
Struktura tkanine vključuje tudi postopke končne obdelave in mešanja. Z barvanjem, tiskanjem, premazovanjem, hidroizolacijo, obdelavami proti gubam-ali postopki mehčanja tkanine ne dosegajo le dekorativnih učinkov, ampak tudi izboljšajo funkcionalnost, kot so UV-zaščita, antistatične lastnosti ali odvajanje vlage.